Toplotna črpalka je najučinkovitejši način ogrevanja, a poveča porabo elektrike. Sončna elektrarna proizvaja poceni elektriko, a največ takrat, ko je ogrevanja najmanj. Sliši se kot slab par, pa je ravno obratno: ob pravilnem dimenzioniranju, pametnem krmiljenju in (po potrebi) hranilniku sta sončna elektrarna in toplotna črpalka danes najmočnejša kombinacija za energetsko neodvisnost slovenskega doma. Poglejmo, zakaj in kako.
Zakaj se tehnologiji dopolnjujeta?
1. Toplotna črpalka iz 1 kWh elektrike naredi 3–4 kWh toplote
Sodobne toplotne črpalke zrak/voda dosegajo sezonska grelna števila (SCOP oz. SPF) okoli 3–4, geotermalne še več. Vsaka kilovatna ura sončne elektrike, ki jo porabi toplotna črpalka, torej nadomesti 3–4 kWh toplote iz kurilnega olja, plina ali elektrike v klasičnih grelnikih.
2. Prehodna obdobja in priprava tople vode: tu nastane večina sinergije
Pozimi sončna elektrarna res pokrije le del potreb ogrevanja. A ogrevalna sezona ni samo januar: v marcu, aprilu, oktobru in novembru elektrarna ob sončnih dnevih brez težav poganja toplotno črpalko, sanitarno toplo vodo pa pokriva od pomladi do jeseni skoraj v celoti. Na letni ravni to pomeni, da pomemben del toplote dejansko pride s strehe.
3. Pametno krmiljenje: toplotna črpalka kot »toplotni hranilnik«
Krmilnik (SG-Ready vmesnik oziroma EMS) toplotno črpalko zažene takrat, ko elektrarna proizvaja presežke: dvigne temperaturo zalogovnika ali sanitarne vode za nekaj stopinj in toploto »shrani« v vodo in stavbo. Stavba postane hranilnik brez baterije.
4. Časovni bloki: skupni nastop zniža omrežnino
Toplotna črpalka je med večjimi porabniki v gospodinjstvu. Če jo EMS zaganja ob lastni proizvodnji ali v cenejših blokih in ob tem gladi konice (po potrebi s pomočjo baterijskega hranilnika), ostane dogovorjena obračunska moč nižja, kar po novem obračunu omrežnine neposredno znižuje račun.
Koliko lahko prihranite? (Ilustrativni izračun)
Predpostavke: novejša enodružinska hiša, letna potreba po toploti 12.000 kWh in sanitarna voda 3.500 kWh; toplotna črpalka s SPF 3,5, torej skupaj okvirna letna poraba elektrike za toploto ~4.400 kWh; skupna poraba gospodinjstva z ogrevanjem ~8.500 kWh; sončna elektrarna 10 kW (proizvodnja ~10.500 kWh/leto); hranilnik 10 kWh; cene: elektrika 0,16–0,20 EUR/kWh, kurilno olje ~1,1 EUR/l.
- Prehod z olja na toplotno črpalko: strošek toplote pade z okoli 1.600–1.800 EUR/leto (olje) na 700–880 EUR elektrike — prihranek 800–1.000 EUR/leto še pred sončno elektrarno.
- Sončna elektrarna + hranilnik: ob 60–75 % pokritju skupne porabe iz lastne proizvodnje se letni strošek elektrike zniža še za okvirno 800–1.200 EUR.
- Skupaj: tipično gospodinjstvo z oljnim ogrevanjem lahko letne energijske stroške zniža za 1.500–2.000+ EUR; naložba se ob subvencijah tipično povrne v 6–9 letih. (Vsi zneski so informativni, odvisni od stavbe, navad in cen energentov; niso zajamčeni.)
Subvencije: dve ločeni poti, ki ju lahko združite
- Toplotna črpalka — Eko sklad: po javnem pozivu za občane (v letu 2026 poziv 126SUB-OB26) subvencija pri zamenjavi stare kurilne naprave do 50 % priznanih stroškov (najvišji zneski po tipu črpalke; pri prvi vgradnji, brez zamenjave, do 20 %). Vloga se po aktualnem pozivu odda za že izvedeno naložbo prek eUprave.
- Sončna elektrarna + hranilnik — Borzen: za fizične osebe po novi shemi samooskrbe 675 EUR/kW z baterijskim hranilnikom oziroma 250 EUR/kW brez njega (do 40 % upravičenih stroškov).
- Subvenciji se ne izključujeta — ena naložba gre na Eko sklad, druga na Borzen. Pozor na pravilen vrstni red in dokazila; pri obeh uredimo vlogi za vas.
Kako kombinacijo pravilno dimenzionirati?
- Najprej stavba in toplota: toplotne izgube, ogrevalni sistem (nizkotemperaturni razvod poveča SPF), potrebna moč črpalke.
- Nato elektrarna: k obstoječi porabi prištejemo porabo toplotne črpalke (in morebitnega električnega vozila) ter elektrarno dimenzioniramo na novo skupno porabo, tipično 1,2–1,5 kW moči elektrarne na 1.000 kWh letne porabe.
- Hranilnik po potrebi: 1–2 kWh na kW elektrarne; nujen ni, a dvigne samooskrbo in pomaga pri omejitvah oddaje ter časovnih blokih.
- Krmiljenje: SG-Ready povezava med razsmernikom/EMS in črpalko je tisti združitveni element, ki iz dveh naprav naredi sistem.
Zaključek
Sončna elektrarna in toplotna črpalka vsaka zase znižata stroške, skupaj pa spremenita način, kako vaš dom diha: poleti elektrika s strehe, pozimi učinkovita toplota, vmes pametno krmiljenje, ki vsako kilovatno uro porabi ob pravem času. V JB energiji oboje projektiramo in izvedemo kot en sistem, vključno z obema vlogama za subvencije.
Naročite brezplačen energetski posvet za svoj dom: +386 7 292 7028 ali info@jb-energija.com.
Viri:
- Eko sklad — javni poziv 126SUB-OB26 (april 2026; do 50 % pri zamenjavi stare kurilne naprave, do 20 % pri prvi vgradnji; naložbe od 1. 3. 2026; oddaja prek eUprave) in zaprtje 114SUB-OB24 s 1. 7. 2026: https://ekosklad.si [preverite veljavni poziv]; povzetki: Žurnal24, https://www.zurnal24.si/pod-streho/gradimo-obnavljamo/eko-sklad-pohitite-cas-za-oddajo-vloge-za-subvencije-se-izteka-460084; Svet24, https://svet24.si/dom/gradnja-obnova/subvencije-ogrevanje-toplotna-crpalka-prezracevanje-2026-1918939
- Eko sklad — tehnične zahteve za toplotne črpalke (ηs po Uredbi (EU) 813/2013, Smart Grid funkcija): https://zer.ekosklad.si/uploads/cc32e372-aec8-4298-8eb9-d21ec8ec98c2/Javni-poziv-127SUB-SOG26.pdf
- Borzen — subvencije za samooskrbo (675/250 EUR na kW, do 40 %): https://borzen.si/Portals/0/Točka OVE/2.3. Subvencije za spodbujanje investicij v OVE_Gorana Pirkovič.pdf
- Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine (časovni bloki, obračunska moč): https://pisrs.si














