Sončna elektrarna na tleh: umeščanje v prostor, soglasja in časovnica

Strehe so prva izbira, a za večje moči pridejo na vrsto zemljišča: opuščena odlagališča, kamnolomi, zemljišča ob infrastrukturi, slabša kmetijska zemljišča. Postavitev sončne elektrarne na tleh je v Sloveniji od avgusta 2023 urejena s posebnim zakonom (ZUNPEOVE), ki je postopke ponekod bistveno poenostavil, a le, če veste, kam in kako. V tem vodniku predstavljamo, kje je postavitev sploh dopustna, katera soglasja in dovoljenja potrebujete ter realna časovnica projekta.

Pravni okvir: ZUNPEOVE in izvedbena uredba

Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE, Uradni list RS, št. 78/23 in nasl.) ureja umeščanje fotonapetostnih in vetrnih naprav. Dopolnjuje ga Uredba o podrobnejših pravilih urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije (2024), ki je poenotila pogoje po vsej državi, pred tem so se razlikovali od občine do občine.

Predpisana prednostna območja (8. člen ZUNPEOVE)

Na teh območjih je postavitev fotonapetostnih naprav olajšana, ponekod ne glede na določbe prostorskih aktov:

  • strehe obstoječih objektov s tlorisno površino nad 1.000 m²;
  • utrjena parkirišča na stavbnih zemljiščih, večja od 1.000 m²;
  • cestna in železniška zemljišča (npr. protihrupne ograje, brežine);
  • območja objektov za proizvodnjo električne energije in RTP;
  • obstoječa neaktivna in zaprta odlagališča odpadkov;
  • degradirana območja in opuščeni kopi.

Za novogradnje zakon postavitev sončne elektrarne ponekod celo zapoveduje: nove stavbe s streho nad 1.000 m² in nova parkirišča nad 1.000 m² morajo biti opremljeni s fotonapetostno napravo, sicer investitor ne dobi gradbenega dovoljenja.

Kmetijska zemljišča

Najboljša kmetijska zemljišča za klasične sončne elektrarne na tleh niso na voljo; na slabših kmetijskih zemljiščih (zemljišča v zaraščanju, trajni travniki pod določeno boniteto) se odpirajo možnosti prek sprememb kmetijske zakonodaje in agrofotovoltaike, podrobno v našem blogu o agrofotovoltaiki. Za vsak konkreten primer je odločilna namenska raba po občinskem prostorskem načrtu (OPN) in stališče pristojnih nosilcev urejanja prostora.

Katera soglasja in dovoljenja potrebujete?

  1. Preverba prostorskih aktov (OPN/OPPN): namenska raba, varovalni režimi (Natura 2000, kulturna dediščina, vodovarstvena območja, poplavna območja).
  2. Elaborat OVE: za umeščanje na nekatera predpisana prednostna območja se izdela in javno objavi elaborat, h kateremu pripombe podajo javnost in občina (postopek vodi MOPE).
  3. Soglasje za priključitev distribucijskega operaterja oziroma pri večjih močeh pogoji ELES-a: ključno ozko grlo, zmogljivost omrežja na lokaciji preverite pred nakupom ali najemom zemljišča.
  4. Gradbeno dovoljenje: za sončne elektrarne na tleh je praviloma potrebno (izjeme za določene naprave na prednostnih območjih določata ZUNPEOVE in uredba); z novelami gradbene zakonodaje so bile za OVE uvedene poenostavitve.
  5. Mnenja nosilcev urejanja prostora: kmetijstvo, vode, narava, kulturna dediščina, ceste/železnice, odvisno od lokacije.
  6. Pogodbena ureditev zemljišča: nakup, stavbna pravica ali dolgoročni najem (praviloma 25–30 let) z vpisom v zemljiško knjigo.

Realna časovnica projekta

(Okvirne vrednosti iz prakse JB energija za elektrarne 0,5–5 MW; vsak projekt je svoj.)

  • Mesec 1–3: razvojna faza. Preverba lokacije, namenske rabe, omrežja; idejna zasnova; zemljiškoknjižna ureditev.
  • Mesec 3–9: soglasja in dovoljenja. Vloga za soglasje za priključitev, elaborat OVE (kjer je potreben), mnenja, projektna dokumentacija (DGD), gradbeno dovoljenje. Na zahtevnejših lokacijah ta faza traja tudi več kot leto.
  • Mesec 9–14: izvedba. PZI, dobava opreme, gradnja (tipično 2–4 mesece za nekaj MW), SN priključek in transformatorska postaja.
  • Mesec 14–18: priključitev in zagon. Pregledi, izjave o skladnosti po SONDSEE, pridobitev uporabnega dovoljenja, priklop, vpis v registre (Agencija za energijo).

Skupaj torej realno 1,5 do 2 leti od resne odločitve do obratovanja, ob urejenem zemljišču in razpoložljivem omrežju tudi hitreje, ob zapletih pri umeščanju pa dlje.

Ekonomika na kratko

Sončna elektrarna na tleh dosega zaradi optimalnega naklona in orientacije praviloma višje specifične donose kot strešne (okvirno 1.100–1.300 kWh/kWp letno v Sloveniji, odvisno od lokacije). Za pravne osebe so na voljo tudi podpore in subvencije (pozivi se spreminjajo, preverimo ob konkretnem projektu).

Zaključek

Uspešen projekt sončne elektrarne na tleh se začne pri zemljišču in omrežju, ne pri panelih. V JB energiji vodimo projekte od razvojne faze do priključitve, med drugim smo izvedli sončne elektrarne na tleh moči do 10 MW in večje projekte s hranilniki, in vam že pred nakupom zemljišča povemo, ali ima lokacija realno pot do priklopa.

Preverite potencial svojega zemljišča: pošljite parcelno številko in katastrsko občino na info@jb-energija.com ali pokličite +386 7 292 7028.

Viri:

  • ZUNPEOVE (Ur. l. RS, št. 78/23; novela ZUNPEOVE-B, območja pospešenega uvajanja OVE): https://pisrs.si; povzetek: https://www.gov.si/novice/2023-07-07-zakon-o-uvajanju-naprav-za-proizvodnjo-elektricne-energije-iz-obnovljivih-virov-energije/
  • Uredba o podrobnejših pravilih urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav (2024): https://www.gov.si/novice/2024-04-10-poenostavljeni-in-enotni-pogoji-za-postavitev-soncnih-elektrarn-po-vsej-drzavi/; vprašanja in odgovori MNVP: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MNVP/Dokumenti/Prostorski-red/Zbirka_odgovori_OVE.pdf
  • Elaborati OVE — javne objave MOPE (primeri Tuncovec, Brstje, ZOOP Maribor, Hrastje-Mota): https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/
  • Obveznost FN na novih stavbah/parkiriščih nad 1.000 m²: N1, https://n1info.si/novice/slovenija/od-danes-veljajo-nova-pravila-za-vecje-soncne-elektrarne/

Pogosta vprašanja

Ali lahko sončno elektrarno postavim na njivi?

Na najboljših kmetijskih zemljiščih klasična elektrarna na tleh ni dopustna. Možnosti so slabša kmetijska zemljišča (po pogojih kmetijske zakonodaje), stavbna zemljišča in prednostna območja po ZUNPEOVE, ali agrofotovoltaika, kjer kmetijska raba ostane primarna.

Koliko zemljišča potrebujem za 1 MW?

Okvirno 1,2–1,6 ha, odvisno od razmikov med vrstami, naklona terena in tehnologije (fiksna konstrukcija ali sledilniki).

Kdo krije strošek priključka na omrežje?

Investitor. Priključni SN vod in transformatorska postaja sta pogosto pomemben del naložbe, zato razpoložljivost in bližino omrežja preverjamo najprej.

Ali je mogoče elektrarno na tleh kombinirati s hranilnikom?

Da, in vse pogosteje je to pogoj za smiselno soglasje za priključitev ali za boljšo ekonomiko (premik proizvodnje v večerne ure, sistemske storitve).

Sorodni članki