Agrofotovoltaika v Sloveniji: kaj kaže pilotni projekt na Brdu pri Lukovici?

Ali lahko isto zemljišče hkrati prideluje hrano in proizvaja električno energijo? Agrofotovoltaika (AFV), postavitev fotonapetostnih modulov nad kmetijskimi površinami ob ohranjeni kmetijski pridelavi, je v Evropi hitro rastoče področje, v Sloveniji pa je leta 2025 dobila prvi resen preizkus: pilotni projekt v poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici. Poglejmo, kaj projekt dejansko preizkuša, kakšen je zakonodajni okvir in kaj to pomeni za kmetije ter investitorje.

Kaj je agrofotovoltaika?

Pri agrofotovoltaiki so moduli postavljeni na konstrukciji nad nasadom ali med vrstami kultur tako, da kmetijska pridelava ostane primarna raba zemljišča. Poleg proizvodnje električne energije lahko moduli kmetijstvu tudi koristijo:

  • senčenje ob vse pogostejših vročinskih valovih in manjše izhlapevanje vode;
  • zaščita pred točo in močnim dežjem (delno tudi pred pozebo);
  • možnost samooskrbe kmetijskega gospodarstva z električno energijo (hlajenje, namakanje, stroji).

Ključni kompromis je ta, da moduli del svetlobe prestrežejo, zato je treba sistem zasnovati tako, da pridelek ostane količinsko in kakovostno sprejemljiv.

Pilotni projekt Brdo pri Lukovici: preverjena dejstva

Prvi slovenski pilotni projekt agrofotovoltaike je bil javnosti predstavljen julija 2025 v poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije (Infrastrukturni center Brdo, Brdo pri Lukovici), ob obisku ministra za okolje, podnebje in energijo in ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Podatki o projektu:

  • Lokacija in kultura: raziskovalni sadovnjak KIS, nasad jablan sorte kiku, jabolka predstavljajo največji delež slovenske sadjarske pridelave, zato so smiselna prva testna kultura.
  • Tehnologija: 208 dvostranskih (bifacialnih) fotonapetostnih modulov nad vrstami dreves, z različno svetlobno prepustnostjo po poljih, skupne vršne moči okoli 52 kW; testni polji pokrivata okoli 560 m².
  • Financiranje: 205.000 EUR (z DDV) iz t. i. drugega švicarskega prispevka; za podobne projekte naj bi bilo na voljo še okoli 2 milijona EUR.
  • Partnerji: Kmetijski inštitut Slovenije, Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani, MOPE in MKGP.
  • Namen: ugotoviti, ali in pod kakšnimi pogoji je mogoče postaviti sončne elektrarne na izbranih kmetijskih zemljiščih, ne da bi se zmanjšal njihov kmetijski potencial; rezultati bodo podlaga za nadaljnje usmeritve razvoja AFV v Sloveniji.

Projekt je raziskovalne narave in dolgoročni rezultati (vpliv na pridelek, mikroklimo, ekonomiko) bodo pripravljeni v prihodnjih letih. Prve tuje in domače izkušnje so spodbudne, a dokončne slovenske številke bodo znane po zaključenih rastnih sezonah spremljanja. Vse trditve o »dokazanih« donosih AFV v Sloveniji so ta hip preuranjene.

Kaj pravi slovenska zakonodaja?

  • AFV se razvija na stičišču energetske (ZUNPEOVE) in kmetijske zakonodaje (Zakon o kmetijskih zemljiščih). Sistemska ureditev agrofotovoltaike se je v obdobju 2024–2026 šele oblikovala: predlogi sprememb ZKZ so predvidevali možnosti predvsem na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju in trajnih travnikih nižje bonitete, ob ohranjeni kmetijski rabi.
  • Pilotni projekti, kakršen je tudi Brdo, so izjema, ki je dovoljena tudi na kakovostnejših zemljiščih, prav zato, da se pridobijo podatki.
  • V javni razpravi se kot pogoj omenja omejitev zmanjšanja pridelka (navajalo se je največ 15–20 %), kar nakazuje smer prihodnje regulative.

Kaj to pomeni za kmetije in investitorje?

  1. Kmetija s porabo elektrike (hlajenje, mlekarstvo, namakanje): že danes so realne možnosti samooskrbe na strehah gospodarskih objektov; AFV nad trajnimi nasadi postaja naslednji korak, ko bo regulativa dokončana.
  2. Sadjarji s protitočnimi mrežami: konstrukcija AFV lahko dolgoročno nadomesti ali dopolni zaščitne sisteme, to je ena ključnih sinergij, ki jih preizkuša Brdo.
  3. Investitorji: AFV ni bližnjica za klasične elektrarne na kmetijskih zemljiščih, saj kmetijska raba ostaja primarna, projekti pa bodo presojani po vplivu na pridelavo.

Trenutno smo v JB energiji po izvedbi postavitve pilotnega projekta v fazi spremljanja učinkov in regulative ter pripravljamo tehnične rešitve za trajne nasade in kmetijske objekte. Za kmetije že danes izvajamo samooskrbne elektrarne s hranilniki, pri AFV pa svetujemo pri pripravi projektov, ki bodo skladni s prihajajočimi pravili.

Zaključek

Brdo pri Lukovici je za slovensko agrofotovoltaiko to, kar je bil pred leti prvi val samooskrbnih elektrarn za strehe: pilot, ki bo postavil pravila igre. Kmetije, ki o dvojni rabi razmišljajo že danes, bodo ob sprejetju regulative v prednosti.

Razmišljate o sončni energiji na kmetiji? Pokličite +386 7 292 7028 ali pišite na info@jb-energija.com, preverimo možnosti vaših streh in zemljišč ter vas obvestimo, ko bodo pravila za AFV dokončna.

Viri:

  • MOPE/gov.si, sporočilo za javnost »Agrofotovoltaika — priložnost za sinergijo med pridelavo hrane in čisto energijo« (9. 7. 2025): https://www.gov.si/novice/2025-07-09-agrofotovoltaika-priloznost-za-sinergijo-med-pridelavo-hrane-in-cisto-energijo/
  • MKGP/gov.si (9. 7. 2025): https://www.gov.si/novice/2025-07-09-agrofotovoltaika-je-eden-od-odgovorov-na-vse-vecje-izzive-kmetijstva/
  • Kmetijski inštitut Slovenije — sporočilo za javnost in zgibanka o pilotnem projektu (lokacija, sorta kiku, kontakti IC Brdo): https://www.kis.si/wp-content/uploads/2025/10/Sporocilo_za_javnost_Agrofotovoltaika_priloznost_za_sinergijo_med_pridelavo_hrane.pdf; https://www.kis.si/wp-content/uploads/2026/06/SLO-zgibanka-AGROFOTOVOLTAIKA_2025_www.pdf
  • RTV SLO (52 kW, 208 modulov prek povzetkov; 205.000 EUR, švicarski prispevek; 560 m² testnih polj; stališča stroke): https://www.rtvslo.si/n/751422; https://www.rtvslo.si/okolje/koristi-in-tveganja-soncnih-panelov-na-kmetijskih-zemljiscih/753223
  • Tehnični podatki (52 kW, 208 bifacialnih modulov): Balkan Green Energy News, https://balkangreenenergynews.com/rs/pilot-projekat-agrosolara-u-sloveniji/